Arsmedia

Žanr: celovečerni dokumentarni film
Dolžina: 90 min
Leto: 2004
Scenarij: Helena Koder
Režija: Miran Zupanič
Strokovni sodelavec: dr. Andrej Inkret
Sodelovali so: Viktor Blažič, dr. France Bučar, Ervin Frit, dr. Mihael Glavan, Janez Gradišnik, Janez Stanovnik, dr. Spomenka Hribar, dr. Andrej Inkret, Jurij Kocbek, Matjaž Kocbek, Tone Pavček, dr. Janko Kos, dr. Edvard Kovač, Peter Kovačič Peršin, Pino Mlakar, Vinko Ošlak, Boris Pahor, Jože Penca, Alojz Rebula, dr. Franc Rode in dr. Peter Vodopivec.

Vsebina

Kadar bralec, ki ima vsaj malo zgodovinskega spomina ali znanja, seže po delu Edvarda Kocbeka (1904 – 1981), se kar znenada, hote ali nehote, skupaj s pesnikom znajde pogreznjen v zgodovino. Kako to, da ga branje dnevnikov, esejev in novel, da, celo pesmi sili v zgodovinski dialog z avtorjem?

Slovenski narod je stopil v dvajseto stoletje brez demokratične izkušnje, obremenjen z zagatno dediščino klerikalizma in skromno svobodomiselno tradicijo. Kocbekov čas, zaznamovan z dvema totalitarizmoma, fašizmom in komunizmom, je zato poln travmatičnih trenutkov, prelomnih dogodkov in usodnih odločitev. Nanje se Kocbek ni samo dejavno odzival, ampak jih je s svojo stvariteljsko vnemo tudi sprožal. Tako je njegova umetniška, intelektualna in politična usoda tesno povezana z vsemi vozli in ranami narodove polpretekle zgodovine, z vsemi vprašanji, na katera še nismo dobili polnih odgovorov. To pa nekako otežuje nedolžen, neobremenjen, ‘literaren’ pristop do njegovega dela in bralca sili v vrednotenje pesnikove vloge v slovenski zgodovini.

O Kocbeku se sicer zdi, da vemo mnogo: navsezadnje so tu njegovi dnevniki in je tu njegovo zbrano delo, ki ga je pronicljivo in v spoštovanja vrednem obsegu uredil in komentiral dr. Andrej Inkret. Našel je tako rekoč vse, kar je bilo relevantnega o Kocbeku zapisanega, od zasebnih pisem do partijskih in udbovskih zapisnikov. Našel je vse, kar je pač dostopno. Kajti tisti Kocbekovi dnevniki, ki so nekega poletja izginili iz pesnikovega zaklenjenega stanovanja, so očitno poniknili v policijskih arhivih. Samo upamo lahko, da ne za zmeraj.

Vse dosegljivo gradivo smo imeli na voljo tudi za pričujoči film. Njegova posebnost – in mogoče je to prednost – je v tem, da smo imeli za izrabo te kompleksne in bogate snovi omejen čas: devetdeset minut. Še več: vsemu že zbranemu smo dodali pričevanja številnih Kocbekovih sodobnikov: sinov, prijateljev, znancev, pesniških kolegov in zgodovinskih razlagalcev. In pričevanje njegovega najzvestejšega prijatelja, pisatelja Borisa Pahorja. Tako je nastala zgodba Kocbekovega pogreza v zgodovino.

Ta zgodba pa je narejena z enim samim namenom: da bi nas razbremenila zgodovine in nam približala tistega Kocbeka, ki se nam zdi največji. Pesnika. V tem pesniku je tudi politik in moralist, razumnik in mistik, asket in poželjivec, skratka, če se izrazim po pesnikovo, ves Kocbekov človek. Vedno bolj se zdi, da je to tisti človek, ki je nekoč davno, na začetku svoje poti, legel pod zvezdno nebo in zašepetal tovarišem: »Lepo vas prosim, obložite me s težkim kamenjem, sicer bom zdaj zdaj padel z zemlje v vesolje!«

Galerija

Avtorji

Scenarij: Helena Koder
Režija: Miran Zupanič
Strokovni sodelavec: dr. Andrej Inkret
Direktor fotografije: Aleš Belak
Montažer: Vojko Polić
Glasbena oprema: Miha Vardjan
Oblikovalec zvoka: Drago Kočiš, Andrej Knaflič
Producent: Franci Zajc

Sodelovali so

S svojimi pričevanji so pri nastajanju tega projekta sodelovali številni Kocbekovi sodobniki in poznavalci njegovega življenja in dela.
Viktor Blažič
dr. France Bučar
Ervin Fritz
dr. Mihael Glavan
Janez Gradišnik
dr. Spomenka Hribar
dr. Andrej Inkret
Jurij Kocbek
Matjaž Kocbek
dr. Janko Kos
dr. Edvard Kovač
Peter Kovačič Peršin
Pino Mlakar
Vinko Ošlak
Boris Pahor
Tone Pavček
Jože Penca
Alojz Rebula
dr. Franc Rode
Janez Stanovnik
dr. Peter Vodopivec
Podatke o Edvardu Kocbeku so prispevali tudi: dr. Stane Gabrovec, Božena Glavak, dr. Vekoslav Grmič, Tone Kuntner, Vasja Predan, dr. Janko Prunk in Dane Zajc.

Miran Zupanič

Rojen leta 1961. Diplomiral iz prava ter filmske in televizijske režije na Univerzi v Ljubljani, kjer je izredni profesor za filmsko režijo. Je režiser dokumentarnih in igranih filmov. Njegova televizijska igrana filma Operacija Cartier in Radio.doc sta se udeležila številnih mednarodnih filmskih festivalov in prejela več nagrad, Operacija Cartier nagrado združenja evropskih televizijskih postaj Circom Regional Grand Prix Fiction 1992 in Circom Regional Award 1992 za najboljšega režiserja, Radio.doc pa zlato nagrado Metoda Badjure leta 1995.

Filmografija

1990 – Operacija Cartier, televizijski igrani film
1993 – Oči Bosne, dokumentarni film
1995 – Radio.doc, televizijski igrani film
2001 – Barabe!, igrani film
2003 – Delitve, dokumentarni film
2004 – Kocbek, pesnik v pogrezu zgodovine, dokumentarni film

Koproducent

Radiotelevizija Slovenija
Sofinancer
Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije.
Tehnični podatki
Format: IMX, color

Festivali in nagrade

• Nagrada Viktor za najboljšo televizijsko dokumentarno oddajo v letu 2004.