Arsmedia

Filmska in video produkcija

FB

Ljubljana je ljubljena

Ljubljana je ljubljena 2Žanr: drama
Dolžina: 110 min
Leto: 2005
Scenarij: Matjaž Klopčič
Režija: Matjaž Klopčič
Igrajo: Kristijan Guček, Iva Krajnc, Igor Samobor, Nataša Barbara Gračner, Polde Bibič, Ivanka Mežan, Barbka Cerar, Ivo Ban, Dare Valič,…
Povezave: www.film-sklad.si, www.kolosej.si.

 

 

Vsebina

Ljubljana je ljubljena je v osnovi pripoved o mračnem odraščanju v Ljubljani. Vodilni lik zgodbe je Oton, mlad fant, ki opazuje razvoj rodnega mesta od leta 1934, ko je bil v Franciji ubit kralj Aleksander, preko Italijanske in nato Nemške okupacije, do prihoda komunizma. Okrog Otona se vrtijo zgodbe številnih ljudi, ki so povezani z mestom in njegovim življenjem. Zgodovinska dogajanja se prepletajo z življenjem Marjane, Otonove prve ljubezni, italijanskega oficirja Giorgia, v katerega se Marjana zaljubi, prostitutke Anite, glavne atrakcije nočnega lokala Vice, klošarke Shirley, postreščka Jake in z življenjem mnogih drugih likov, ki so s svojimi zgodbami sestavni del tega zgodovinskega obdobja.
Otonova zgodba se prične s spoznanjem razlik med moškimi in ženskami in zaobljubo prijateljici Marjani, da se bosta vekomaj imela rada. Otonove želje pa se ne uresničijo, kajti italijanski okupator vdre v Ljubljano leta 1941. Oton kot gimnazijec zasovraži Italijane in se poveže z ilegalci. Marjana se spreminja in pozabi na družbo vrstnikov. Oddalji se od Otona ker jo očara nova, nora ljubezen z Giorgiom, italijanskim oficirjem, ki stanuje v stanovanju Otonovih staršev. S časom postane italijanski okupator vse nasilnejši. Le v nočnem lokalu Vice se nič ne spreminja, kajti v tem prostoru se vojaki mešajo z ljubljanskimi prebivalci in skupaj poskušajo pozabiti grozote vojne. Vice so odraz minevanja družbe in dekadence ljudi v vojnem obdobju.
Delno avtobiografski film, ima namen prikazati nekdanje življenje Ljubljane, ki ga skoraj več ne pomnimo.

Film je posvečen stoti obletnici slovenskega filma, šesdeseti obletnici osvoboditve Ljubljane ter pisatelju Rudiju Šeligu.

Galerija

Avtorji

Scenarij: Matjaž Klopčič
Režija: Matjaž Klopčič
Direktor fotografije: Tomislav Pinter
Montažer: Janez Bricelj
Glasba: Urban Koder
Snemalec zvoka: Jože Trtnik
Oblikovalec zvoka: Boris Romih
Scenograf: Matjaž Pavlovec
Kostumograf: Leo Kulaš
Oblikovalka maske: Mirjam Kavčič
Producent: Franci Zajc

Igrajo

Oton Kristijan Guček
Marjana Iva Krajnc
Giorgio Igor Samobor
Anita Nataša Barbara Gračner
Martin Krpan postrešček Jaka Polde Bibič
Shirley Ivanka Mežan
Sonja Barbka Cerar
Kralj Ivo Ban
Župan Dare Valič
Oče Slavko Cerjak
Mama Mirjam Korbar Žlajpah
Nona Štefka Drolc
Nono Zlatko Šugman
Aco Matija Vastl
Katehet Žužek Ivo Godnič
Vasko Janez Škof
Šef Vic Demeter Bitenc
Profa Mojca Funkl
Guido Daniel Malalan
Brivec Uroš Smolej
Ernest Uroš Furst
Klotilda Jožica Avbelj
Nemški oficir Vlado Novak
Slavka Maja Gal Štromar
Boštjan Uroš Potočnik
Ati Alojz Svete
Bojan Uroš Kaurin
Cipa Vanja Plut
Ivo Blaž Valič
Eli Alja Kapun
Janez Rok Kunaver
Tiskarski vajenec Toni Cahunek
Novak Romeo Grebenšek
voditelj Gašper Jarni
italijanski vojak Rafael Vončina
pianist Silvester Stingl
plesalka Lea Menard
čarovnik Mihael Bellis
mlada pevka Ana Dežman
mali Oton Jan Juvan
mala Marjana Maruša Rozman

Matjaž Klopčič

Filmski in tv režiser, scenarist, filmski scenograf, oblikovalec in publicist, do leta 2004 profesor na AGRFT v Ljubljani.
Rodil se je  4.12.1934 v Ljubljani, kjer je diplomiral iz arhitekture 1959. Filmsko se je izpolnjeval v Parizu (J. L. Godard, Bande à part, 1964). Pri filmu je debitiral kot asistent scenografa, pozornost pa je vzbudil najprej  s svojimi kratkimi filmi (Na sončni strani ceste, Romanca o solzi, Ljubljana je ljubljena), nato pa predvsem s prvima celovečernima filmoma Zgodba, ki je ni in Na papirnatih avionih, ki ga uvrščata med najpomembnejše predstavnike (jugoslovanskega) avtorskega filma. Izbor iz njegove filmske publicistike je izšel v knjigi z naslovom Filmi, ki jih imam rad (SK, Ljubljana 1999).

Zgodba, ki je ni, 1967
Na papirnatih avionih, 1967 (srebrna arena za režijo, ex. equo)
Sedmina, 1969
Oxygen, 1970 (bronasta arena za režijo)
Cvetje v jeseni, 1973 (zlata arena za režijo)
Strah, 1974 (zlata arena za režijo)
Vdovstvo Karoline Žašler, 1976 (srebrna arena za režijo)
Iskanja, 1979
Dediščina, 1984
Moja ata, socialistični kulak, 1987.

Koproducenti

Radiotelevizija Slovenija
Jadran film Zagreb
Mestna občina Ljubljana

Tehnični storitve
Filmski studio Viba film Ljubljana

Sofinancer

Filmski sklad Republike Slovenije

Distribucija

Ljubljanski kinematografi

Tehnični podatki
Format: 35 mm; 1:1,85; 24/fps, color
Dolby digital 5.1

Festivali in nagrade

•    Posebna nagradna na 8. Festivalu Slovenskega filma v Portorožu.
•    28. Moskva film festival, sekcija filmi iz vsega sveta (23. juni – 2. julij 2006)
•    53. Pula film festival (15.-22. julij 2006)
•    II vento de cinema (Filmski veter), otok Procida-Italija (21.-25. september 2006)
•    I Milleocchi (Trst, september 2006).

SARAJEVO SAFARI

Julka

Vesolje med nami

Nekoč so bili ljudje

Poj mi pesem

JUGOSLAVIJA, MOJA DEŽELA

Sukanje niti modernih umetnikov

Fountain

NAVIGARE NECESSE EST

Komedija solz

Do vrha in nazaj

Živeti kamen

Made in Slovenia

Rezina življenja

Družinski film / Rodinný film

Moj sin, seksualni manijak

Sirota s čudežnim glasom

Geopark Karavanke

Se©kret

Na koncu Tržaške