Kocbek, pesnik v pogrezu zgodovine
- Žanr: celovečerni dokumentarni film
- Dolžina: 90 min
- Leto: 2004
- Scenarij: Helena Koder
- Režija: Miran Zupanič
- Strokovni sodelavec: dr. Andrej Inkret
- Sodelovali so: Viktor Blažič, dr. France Bučar, Ervin Frit, dr. Mihael Glavan, Janez Gradišnik, Janez Stanovnik, dr. Spomenka Hribar, dr. Andrej Inkret, Jurij Kocbek, Matjaž Kocbek, Tone Pavček, dr. Janko Kos, dr. Edvard Kovač, Peter Kovačič Peršin, Pino Mlakar, Vinko Ošlak, Boris Pahor, Jože Penca, Alojz Rebula, dr. Franc Rode in dr. Peter Vodopivec.
Vsebina
Kadar bralec, ki ima vsaj malo zgodovinskega spomina ali znanja, seže po delu Edvarda Kocbeka (1904 – 1981), se kar znenada, hote ali nehote, skupaj s pesnikom znajde pogreznjen v zgodovino. Kako to, da ga branje dnevnikov, esejev in novel, da, celo pesmi sili v zgodovinski dialog z avtorjem?
Slovenski narod je stopil v dvajseto stoletje brez demokratične izkušnje, obremenjen z zagatno dediščino klerikalizma in skromno svobodomiselno tradicijo. Kocbekov čas, zaznamovan z dvema totalitarizmoma, fašizmom in komunizmom, je zato poln travmatičnih trenutkov, prelomnih dogodkov in usodnih odločitev. Nanje se Kocbek ni samo dejavno odzival, ampak jih je s svojo stvariteljsko vnemo tudi sprožal. Tako je njegova umetniška, intelektualna in politična usoda tesno povezana z vsemi vozli in ranami narodove polpretekle zgodovine, z vsemi vprašanji, na katera še nismo dobili polnih odgovorov. To pa nekako otežuje nedolžen, neobremenjen, 'literaren' pristop do njegovega dela in bralca sili v vrednotenje pesnikove vloge v slovenski zgodovini.
O Kocbeku se sicer zdi, da vemo mnogo: navsezadnje so tu njegovi dnevniki in je tu njegovo zbrano delo, ki ga je pronicljivo in v spoštovanja vrednem obsegu uredil in komentiral dr. Andrej Inkret. Našel je tako rekoč vse, kar je bilo relevantnega o Kocbeku zapisanega, od zasebnih pisem do partijskih in udbovskih zapisnikov. Našel je vse, kar je pač dostopno. Kajti tisti Kocbekovi dnevniki, ki so nekega poletja izginili iz pesnikovega zaklenjenega stanovanja, so očitno poniknili v policijskih arhivih. Samo upamo lahko, da ne za zmeraj.
Vse dosegljivo gradivo smo imeli na voljo tudi za pričujoči film. Njegova posebnost - in mogoče je to prednost - je v tem, da smo imeli za izrabo te kompleksne in bogate snovi omejen čas: devetdeset minut. Še več: vsemu že zbranemu smo dodali pričevanja številnih Kocbekovih sodobnikov: sinov, prijateljev, znancev, pesniških kolegov in zgodovinskih razlagalcev. In pričevanje njegovega najzvestejšega prijatelja, pisatelja Borisa Pahorja. Tako je nastala zgodba Kocbekovega pogreza v zgodovino.
Ta zgodba pa je narejena z enim samim namenom: da bi nas razbremenila zgodovine in nam približala tistega Kocbeka, ki se nam zdi največji. Pesnika. V tem pesniku je tudi politik in moralist, razumnik in mistik, asket in poželjivec, skratka, če se izrazim po pesnikovo, ves Kocbekov človek. Vedno bolj se zdi, da je to tisti človek, ki je nekoč davno, na začetku svoje poti, legel pod zvezdno nebo in zašepetal tovarišem: »Lepo vas prosim, obložite me s težkim kamenjem, sicer bom zdaj zdaj padel z zemlje v vesolje!«
Avtorji
Scenarij: Helena Koder
Režija: Miran Zupanič
Strokovni sodelavec: dr. Andrej Inkret
Direktor fotografije: Aleš Belak
Montažer: Vojko Polić
Glasbena oprema: Miha Vardjan
Oblikovalec zvoka: Drago Kočiš, Andrej Knaflič
Producent: Franci Zajc
Sodelovali so
S svojimi pričevanji so pri nastajanju tega projekta sodelovali številni Kocbekovi sodobniki in poznavalci njegovega življenja in dela.
| Viktor Blažič |
|
| dr. France Bučar |
|
| Ervin Fritz |
|
| dr. Mihael Glavan |
|
| Janez Gradišnik |
|
| dr. Spomenka Hribar |
|
| dr. Andrej Inkret |
|
| Jurij Kocbek |
|
| Matjaž Kocbek |
|
| dr. Janko Kos |
|
| dr. Edvard Kovač |
|
| Peter Kovačič Peršin |
|
| Pino Mlakar |
|
| Vinko Ošlak |
|
| Boris Pahor |
|
| Tone Pavček |
|
| Jože Penca |
|
| Alojz Rebula |
|
| dr. Franc Rode |
|
| Janez Stanovnik |
|
| dr. Peter Vodopivec |
Podatke o Edvardu Kocbeku so prispevali tudi: dr. Stane Gabrovec, Božena Glavak, dr. Vekoslav Grmič, Tone Kuntner, Vasja Predan, dr. Janko Prunk in Dane Zajc.
Miran Zupanič
Rojen leta 1961. Diplomiral iz prava ter filmske in televizijske režije na Univerzi v Ljubljani, kjer je izredni profesor za filmsko režijo. Je režiser dokumentarnih in igranih filmov. Njegova televizijska igrana filma Operacija Cartier in Radio.doc sta se udeležila številnih mednarodnih filmskih festivalov in prejela več nagrad, Operacija Cartier nagrado združenja evropskih televizijskih postaj Circom Regional Grand Prix Fiction 1992 in Circom Regional Award 1992 za najboljšega režiserja, Radio.doc pa zlato nagrado Metoda Badjure leta 1995.
Filmografija:
1990 – Operacija Cartier, televizijski igrani film
1993 – Oči Bosne, dokumentarni film
1995 – Radio.doc, televizijski igrani film
2001 – Barabe!, igrani film
2003 – Delitve, dokumentarni film
2004 – Kocbek, pesnik v pogrezu zgodovine, dokumentarni film
Koproducent
Radiotelevizija Slovenija
Sofinancer
Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije.
Tehnični podatki
Format: IMX, color
Festivali in nagrade
• Nagrada Viktor za najboljšo televizijsko dokumentarno oddajo v letu 2004
<li><span class="indent">Žanr:</span> Celovečerni dokumentarni film.</li>
<li><span class="indent">Dolžina:</span> 77 min</li>
<li><span class="indent">Leto:</span> 2007</li>
<li><span class="indent">Scenarij:</span> Jurij Gruden</li>
<li><span class="indent">Režija:</span> Jurij Gruden</li>
<li><span class="indent">Sodelovali so:</span> Egon Kraus, Egon Piščanec, Aljoša Žerjal, Franc Fabec, Milan Pahor, mag. Alojzij Teršan, Božidar Zečević, Jožica Šparovec,...</li>
<li><span class="indent">Povezave:</span> <a href="http://www.film-sklad.si">www.film-sklad.si</a>.</li>
</ul>
<h3><strong>Vsebina</strong></h3>
<p>Življenjska zgodba letečega« fotoreporterja in snemalca Edija Šelhausa.<br />Edi Šelhaus se je rodil leta 1919 v Podkraju na vipavskem. Starša, ki sta bila fotografa, sta se odločila za Edijev poklic: »Fotograf boš« . Leta 1943 se je s svojim fotoaparatom Laica odpravil v partizane. Priključil se je novo nastali fotosekciji SNOS in v okolici Bele Krajine fotografiral dragocena pričevanja o vojnih dogodkih. Po vojni, je postalo mesto Trst glavno evropsko prizorišče, postavljale so se meje med vzhodom in zahodom (komunizmom - kapitalizmom).Zaradi tega so Edija iz beograjskih Filmskih Novosti poslali v Trst beležiti dogajanja v takratni coni A in B ter demonstracije za priključitev mesta Jugoslaviji. Večkrat se je znašel z razbito kamero, pretepen, zaprt. Po tržaških letih je nastopil kot fotoreporter pri Poročevalcu (kasneje Delo), kjer je pokrival različne rubrike. Po upokojitvi se je 25 let posvečal raziskovanju usode zavezniških letalcev, ki so med vojno prisilno pristali ali doskočili na slovenska tla. Še dandanes na svojevrsten način spremlja dogajanja in sebe imenuje »fotoreporter v copatah«. <br />To je zgodba o fotoreporterski legendi, ki že 70 let beleži slovensko zgodovino.</p>
<h3><strong>Avtorji</strong></h3>
<p>Scenarij: <strong>Jurij Gruden</strong><br /> Režija: <strong>Jurij Gruden</strong><br /> Direktor fotografije in snemalec: <strong>Radovan Čok</strong><br /> Montažer: <strong>Janez Bricelj</strong><br /> Izbor glasbe: <strong>Anton Natek</strong><br /> Snemalec zvoka: <strong>Jože Trtnik</strong><br /> Oblikovalec zvoka: <strong>Boštjan Kačičnik</strong><br /> Producent: <strong>Franci Zajc</strong></p>
<p> </p>
<h2>Sodelovali so</h2>
<p> </p>
<table style="height: 246px;" border="0" cellspacing="0" cellpadding="0" width="857">
<tbody>
<tr>
<td>Edi Šelhaus</td>
<td><br /></td>
</tr>
<tr>
<td>Egon Kraus</td>
<td><br /></td>
</tr>
<tr>
<td>Egon Piščanec <br /></td>
<td><br /></td>
</tr>
<tr>
<td>Aljoša Žerjal <br /></td>
<td><br /></td>
</tr>
<tr>
<td>Franc Fabec</td>
<td><br /></td>
</tr>
<tr>
<td>Milan Pahor</td>
<td><br /></td>
</tr>
<tr>
<td>mag. Alojzij Teršan</td>
<td><br /></td>
</tr>
<tr>
<td>Božidar Zečević</td>
<td><br /></td>
</tr>
<tr>
<td>Mirjam Koren</td>
<td><br /></td>
</tr>
<tr>
<td>Roman Marinko <br /></td>
<td><br /></td>
</tr>
<tr>
<td>Jožica Šparovec, Muzej novejše zgodovine Slovenije</td>
<td><br /></td>
</tr>
<tr>
<td><br /></td>
<td><br /></td>
</tr>
<tr>
<td><br /></td>
<td><br /></td>
</tr>
<tr>
<td><br /></td>
<td><br /></td>
</tr>
<tr>
<td> </td>
<td><br /></td>
</tr>
<tr>
<td> </td>
<td><br /></td>
</tr>
<tr>
<td> </td>
<td><br /></td>
</tr>
<tr>
<td> </td>
<td><br /></td>
</tr>
<tr>
<td> </td>
<td><br /></td>
</tr>
<tr>
<td> </td>
<td><br /></td>
</tr>
<tr>
<td><br /></td>
<td><br /></td>
</tr>
<tr>
<td><br /></td>
<td><br /></td>
</tr>
<tr>
<td> </td>
<td><br /></td>
</tr>
<tr>
<td> </td>
<td><br /></td>
</tr>
<tr>
<td> </td>
<td><br /></td>
</tr>
</tbody>
</table>
<h3>Jurij Gruden</h3>
<p>Rojen leta 1975 v Trstu. Leta 1996 začel študij na ljubljanski AGRFT, smer filmska in televizijska režija. V teku študija je posnel kratkometražni dokumentarec Podobe mesta (1998), kateremu sta sledila kratka igrana filma Nekoga moraš imeti rad (2001) in Selitev (2002). Poleg igranih in dokumentarnih filmov je posnel še kratke televizijske drame Trijangel (2001), Na čakanju (2003) (Babičeva nagrada za najboljšo študentsko televizijsko dramo) in Enco, hvala! (2003).<br />Celovečerni dokumentarni film »Bil sem zraven«, je njegov prvi pomembnejši projekt.</p>
<h3>Uporabili smo fotografsko gradivo:</h3>
<p>Muzej novejše zgodovine Slovenije, ki hrani večino zapuščine Edija Šelhausa<br />Osebni arhiv Edi Šelhaus<br />Osebni arhiv Egon Piščanec<br />Narodna in študijska knjižnica - odsek za zgodovino Trst Fotografije Škedenjskih žrtev -avtor Marjan Pfeifer<br />Narodna in študijska knjižnica Trst<br />Inštitut za novejšo zgodovino Ljubljana<br />Uporabili smo filmsko gradivo:<br />Slovenski filmski arhiv pri Arhivu RS<br />Filmske novosti Beograd<br />Jugoslovanska kinoteka Beograd<br />Dokumentacija TV Slovenija.</p>
<p><strong>Koprodukcija</strong> <br />RTV Slovenija, Ljubljana, Slovenija<br />Uredništvo dokumentarnih filmov <br />Producent Jaka Hemler<br />Urednica Živa Emeršič<br /><br />Kulturni in umetniški program<br />Odgovorni urednik Jani Virk<br /> <br />Kinoatelje Aleš Doktorič<br /><br />Tehnične usluge<br />Filmski studio Viba film.</p>
<p><strong>Sofinanciral</strong><br />Filmski sklad Republike Slovenije – javni sklad.<br />Miklošičeva 38/V, 1000 Ljubljana, Slovenija<br />Tel.: 00 386 1 2343200<br />Fax: 00 386 1 2343219<br />e-mail: info@film-sklad.si.<br /><br /></p>
<p> </p>
<p> </p>




