Arsmedia

Filmska in video produkcija

FB

Nekoč so bili ljudje

Scenarij: Tommaso Santi, Goran Vojnović
Režija: Goran Vojnović

Sinopsis

Leo in Vučko, Italijan in Bosanec, lastnika restavracije v Kranjski Gori, se odločita za rop, da bi odplačala dolg oderuškemu posojilodajalcu. Oropati morata tovornjak, poln aparatov.
Po ropu ugotovita, da v tovornjaku ni televizorjev in računalnikov, ampak pet nezakonitih imigrantov, skritih med škatlami s sadjem.
Odkritje ju šokira, a sposojeni denar morata vrniti. Če ga ne vrneta, jima bo oderuh vzel restavracijo. Leo in Vučko se zato odločita, da bosta imigrante prodala preprodajalcem z ljudmi.
Tovornjak skrijeta v skladišče svoje restavracije in imigrante nadzorujeta z grožnjami ter obljubami, da bodo kmalu spet nadaljevali svojo pot. V tem času pa iščeta zainteresirane kupce.
Po prvem propadlem poskusu, ko sta izgubila nadzor, ker so imigranti hoteli pobegniti iz tovornjaka, Leo in Vučko najdeta novo “stranko”, ki jima je pripravljena dobro plačati. Gre za preprodajalca organov, ki bi njuno pošiljko takoj odkupil.
Leo in Vučko bi naredila vse, da rešita restavracijo. Obupana sta, zato se odločita, da tovornjak dostavita preprodajalcu. Ko pa pride čas za izmenjavo, ne moreta nadaljevati. S tovornjakom pobegneta v gorato območje in imigrante osvobodita. Vse sta izgubila, a mogoče sta rešila manjši del svoje človeškosti.

Režijska ekplikacija

V Slovenijo je v nekaj mesecih v državo vstopilo štiristo tisoč ljudi, ki pa so večini prebivalcev ostali nevidni. A prav neskladje med tem, da smo vsak dan po televiziji gledali množice sestradanih in obupanih ljudi, ki vdirajo k nam, in tem, da je življenje na naših ulicah ostajalo nespremenjeno, da je torej množica vdirajočih obstajala le v naši zavesti, je ustvarjala strah. Ozračje je postajalo napeto kot v grozljivki, kjer nas straši slutnja groze. In reke beguncev bodo zajezene, strah pa bo ostal.
Zgodba o Leu in Vučku zato ni še ena mnogih zgodb o begunski tematiki, saj še najmanj govori o beguncih. To je zgodba o nekdanjem migrantu Leu in nekdanjem beguncu Vučku, ki podležeta vzdušju strahu in v beguncih ne zmoreta prepoznati sebi podobnih ljudi. Sta kot politiki, ki izrabljajo strah ljudi za dosego nizkotnih političnih ciljev, sta sebična kot smo sebični vsi, ki vidimo le lastne težave.
Zgodba o Leu in Vučku je zato predvsem prispodoba današnjega časa in današnjega človeka. Časa, v katerem je sebičnost dobrodošla, zaželena. V zgodbi o preprodajanje beguncev z namenom poplačila neodplačanih dolgov, se namreč zrcali vsa nehumanost časa, ki ga živimo. Zato je nujno, da begunci v tej zgodbi ostanejo nevidni, saj to ni zgodba o njih, temveč o nas. O nas, ki smo tudi sami nekoč bili begunci in migranti, saj je zgodovina sveta zgodovina selitev. O nas, ki smo se čez noč preobrazili v staroselce, ki prišleke izkoriščajo in preprodajajo. To je mala zgodba o malih ljudeh, ki pove zelo veliko.

 

nepopisan-list_101

Nepopisan list

Betonski1

Betonski človek

Strah

Strah pred pristajanjem

PF04

Zgodba gospoda P.F.

Edvard Kocbek okrog 1975

Kocbek, pesnik v pogrezu zgodovine

Direktor fotografije Radovan Čok, Edi Šelhaus, režiser Jurij Gruden

Edi Šelhaus – Bil sem zraven

boris-cavazza-foto-andraz-cok

Piran – Pirano

2014-06-14 12.19.59

Do vrha in nazaj

sladke_sanje

Sladke sanje

MADE IN SLOVENIA_01_foto Stane Srsen

Made in Slovenia

photo_from_film_01_main_Family_Film_courtesy_of_endorfilm

Družinski film / Rodinný film

4 R

Barabe

Arsmeda net logo

Nekoč so bili ljudje

nebesa

Nebesa pod Triglavom

ljubljana-je-ljubljena-2

Ljubljana je ljubljena

Poker

Poker

Sanghaj

Šanghaj

Petricek_poletje 1945_02

Otroci s Petrička

Radio doc

Radio.doc

I.GRUDEN-v nabrezinskem Bregu

Glasnik slovenske Brežine